Omemba: Barbara Polajnar

»Želele smo napraviti izložbo, galerijo ženske zgodovine, ki se obravnava tako, kot si me želimo.«

»Predvsem ta avtobiografski del se mi zdi ključen, ker odpira prostor za igralke in neigralke ter predstavlja v Sloveniji zametek skupnostnega gledališča.«

»Svojega dela predstave smo se lotile z raziskovanjem teme na poldokumentaren način, z oblikovanjem lastnega izkustva in opažanj v monologe in scene, prepletene z besedilom Katje Gorečan. Ukvarjale smo se z občutki, ki jih je velikokrat težko opisati, si jih priznati, še težje izreči.«

»To je prva lastna produkcija v zgodovini Festivala Borštnikovo srečanje, na kar smo zelo ponosni, zlasti zato, ker je predstava tako lepo uspela.«

»Razumemo, da sprememba zakonodaje ni čudežna palčka, ki bo ozdravila našo družbo ter odpravila spolno nadlegovanje in nasilje. Lahko pa spremeni miselni okvir, kako razmišljamo o spolnem nasilju, ter širi kaznovalno polje in omogoča učinkovitejši pregon storilcev.«

»Od nekdaj zastopamo stališče, da je osebno tudi politično. To pomeni, da vsako poseganje v osebne meje in telo odraža politično in družbeno stanje patriarhalnega sistema, ki reproducira neenakosti na vseh ravneh.«

»Komu drugemu pa bi ga lahko dali? Pa skromnost na stran. V iztekajočem letu sem bil inspiracija sebi in drugim.«

»V kolektivu z zadovoljstvom ugotavljamo, da nam je v vseh teh letih dogodek uspelo pripeljati do točke, ko lahko galo ZIZ označimo za kulturni dogodek z dodano vrednostjo, tudi v za performativno umetnost neugodnih razmerah.«

»Mariborska alternativna gledališka scena se razvija iz leta v leto in je vedno bolj pestra, zato želimo, da se po svoji poti, skupaj s kolektivom ZIZ, razvija še naprej.«

»Ta prstan mi pomeni vse, razen tistega, kar mi ne. To je spodbuda za nadaljnje delo in naslednji prstan drugo leto, saj imam za zdaj še obe roki.«

»Z uporabo Gledališča zatiranih vzpostavljamo prostor, v katerem govorimo o temah, ki sicer niso izpostavljene, in kjer spregovorijo tisti, ki mnogokrat nimajo glasu.«